http://viagranewonlineproduct.com/

Pravo-in-kadri


t: +386 (0) 31 337 392

e: info@eudace.eu

DELOVNI ČAS 

Ustrezno odmerjen delovni čas, odmor, počitek ipd. so kategorije s katerimi se delodajalci srečujejo, ko svoj poslovni model in s tem način dela zaposlenih prilagajajo tržnim zahtevam. Pri obravnavi kategorij kot so delovni čas, počitek, odmor, nadurno delo, nočno delo, krajši delovni čas ipd. mora delodajalec upoštevati določbe ZDR-1 in kolekivne pogodbe, ki zavezuje delodajalca. V zvezi z razporeditvijo delovnega časa je smiselno, da se oblikuje pravilnik o delovnem času.

Delodajalec mora biti pri urejanju vprašanja delovnega časa dosleden, saj ima neustrezno odmerjen delovni čas za posledico njegovo prekrškovno odgovornost.

 

Kaj je naša storitev:

V podjetjih in drugih organizacijah svetujemo pri:

  1. določanju razporeditve delovnega časa (začasna prerazporeditev delovnega časa, letni razpored delovnega časa),
  2. pripravi pisne utemeljitve odločitve o razporediti delovnega časa, 
  3. določanju neenakomerne razporeditve delovnega časa, ipd

 

Kdo sodeluje pri izvedbi storitve:

V proces določanja razporeditve delovnega časa vključujemo izkušene strokovnjake z naslednjih področij: Univerzitetni diplomiran pravnik, strokovnjak s področja kadrovskega menedžmenta, strokovnjak s področja organizacije poslovnih procesov.

 


Pogosta vprašanja v zvezi z delovnim časom in praksa sodišč:

Ali je delodajalec dolžan plačati nadurno delo, ki ga ne odredi?

Nadurno delo se opravlja po odredbi delodajalca, kar hkrati pomeni, da je delodajalec dolžan plačati le tisto nadurno delo, ki ga je izrecno odredil.

Vir: Sodba VIII Ips 288/2008

 

Ali je obvezna pisna odredba nadurnega dela?

Četudi delodajalec delavcu dela preko polnega delovnega časa ni pisno odredil, ima delavec pravico do plačila, če delo dejansko opravi, vendar le, če je delo opravi z vednostjo oziroma na podlagi odločitve delodajalca.

Vir: VDSS sklep Pdp 793/2008

 

Zakonska določba, da mora delodajalec delavcu nadurno delo odrediti pisno, predstavlja obveznost delodajalca, da odreditev nadurnega dela delavcu sporoči jasno in določno, namenjena pa je tudi evidenci in morebitnemu nadzoru nadurnega dela. Če delodajalec krši to zakonsko obveznost in nadur ne odredi v pisni obliki, delavec zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic v smislu, da se mu odrejene in opravljene nadure ne priznajo.

Vir: VDSS sodba in sklep Pdp 95/2013

 

Ali je delavec upravičen do plačila nadurnega dela v primeru prekoračitve zakonsko dovoljenega maksimuma nadurnega dela?

Če za prekoračitev zakonsko dovoljene kvote dela preko polnega delovnega časa ni odgovoren delavec, ga za takšno kršitev delodajalca ne morejo zadeti škodljive posledice. Tudi delo, ki ga delavec po odredbi oziroma navodilih delodajalca opravi preko zakonsko dovoljene kvote nadur, je nadurno delo, za katero ZDR in kolektivna pogodba dejavnosti predvidevata plačilo ustreznega dodatka.

Vir: Sodba in sklep VIII Ips 111/2012

 

Ali je delavec upravičen do plačila nadurnega dela v primeru nadurnega dela, ki ni izjemno, nujno oziroma nepričakovano?

Četudi delavec opravi delo preko polnega delovnega časa, pa to delo ni izjemno, nujno oziroma nepričakovano, je delavec upravičen do ustreznega plačila, saj je namen ZDR, ki določa pogoje, v katerih je dopustno odrediti nadurno delo, omejiti pravico delodajalca, da delavcu nalaga delo preko polnega delovnega časa.

Vir: VDSS sodba Pdp 290/2011

 

Kdaj gre za nadurno delo v primeru pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas?

V primeru, ko ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, je potrebno ure, opravljene preko dogovorjenega delovnega časa, obravnavati kot nadure.

Vir: VDSS sodba Pdp 598/2014

 

Ali delavec lahko sklene delovno razmerje za poln delovni čas pri dveh delodajalcih?

Delavec ne more imeti delovnega razmerja za poln delovni čas za isto obdobje pri dveh delodajalcih.

Vir: VDSS sodba Pdp 1051/2011

 

Kdaj delavcu pripada dodatek za nočno in izmensko delo?

Dodatek za delo v izmeni pripada delavcu za čas, ko dejansko opravlja izmensko delo, prav tako mu za čas dejanskega dela ponoči pripada tudi dodatek za nočno delo.

Vir: VDSS sodba Pdp 953/2014

 

Ali je dovoljena kompenzacija nadur s prostimi urami?

V načelu je delavec za delo, tako redno kot nadurno, upravičen do plačila. Vendar pa je tudi kompenzacija opravljenih nadur s prostimi urami primerna odmena za nadurno delo, če ob tem delodajalec plača še dodatek, ki je predviden za siceršnje plačilo nadurnega dela.

Vir: VSRS sodba VIII Ips 80/2015

 

Kako se določa režim odmora?

Pri odločanju o režimu odmora (ali je ta določen kot enoten odmor v trajanju 30 minut ali pa je odmor sestavljen iz več delov ter kako dolgo traja posamezen del) je treba zasledovati namen te pravice ob upoštevanju potreb delovnega procesa in potreb delavcev po regeneraciji.

Vir: Sodba IV Ips 87/2009

 

Ali gre za neupravičen izostanek z dela, če delodajalec delavcu ne zagotovi minimalnega počitka?

Prvenstveno je dolžnost delodajalca, da delavcu zagotovi pravico do minimalnega počitka med zaporednima delovnima dnevoma oziroma pravico do tedenskega počitka. Če delodajalec delavcu te (minimalne) pravice do počitka ne zagotovi, delavec pa jo kljub temu izkoristi, ni mogoče govoriti o neupravičenem izostanku z dela.

Vir: Sodba VIII Ips 106/2009

 

Kako se izračuna odpravnina pri pogodbi o zaposlitvi za krajši delovni čas?

Ena od pravic iz delovnega razmerja, ki pripada delavcu s polnim delovnim časom in zato tudi delavcu s krajšim delovnim časom, je odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Enaka obravnava tožnika, ki je delal krajši delovni čas, in delavca, ki dela polni delovni čas, pomeni, da se obema pri odmeri odpravnine upošteva plača, ki sta jo prejela ali bi jo prejela v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo, ob upoštevanju števila let pri delodajalcu.

Vir: VDSS sodba Pdp 543/2009

 

Delna invalidska pokojnina je po svoji naravi samostojna dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo delavcu izplačuje zavod, in ne protidajatev za opravljeno delo. Ne šteje se za sestavni del plače in zaradi tega tudi ne v osnovo za odmero odpravnine, ki gre delavcu ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Vir: VDSS sodba Pdp 1146/2011

 


Temeljni pojmi v zvezi z delovnim časom 

delovni čas spada efektivni delovni čas, odmor in čas upravičenih odsotnosti z dela. Delodajalec mora upoštevati predpise glede nadurnega dela, nočnega dela, odmorov in počitkov.
Za efektivni delovni čas še šteje čas, ko delavec dela (je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje pogodbene obveznosti).
Delodajalec mora sprejeti pravilnik o delovnem času.

 

Polni delovni čas

Za polni delovni čas se šteje delovni čas, ki traja 40 ur na teden (izjemoma se z zakonom ali kolektivno pogodbo lahko določi krajši čas, a ne manj kot 36 ur na teden).
Krajši delovni čas
Za krajši delovni čas se šteje čas, ki je krajši od polnega delovnega časa, k velja pri

delodajalcu. 
Pravico do dela s krajšim delovnim časom imajo v določenih primerih starši, ki negujejo otroka, a njihova delovna obveznost znaša najmanj polovični delovni čas.

 

Evidenca delovnega časa

Delodajalec mora voditi evidenco delovnega časa in vanjo dnevno vpisovati sledeče podatke:
•    podatke o številu ur, 
•    skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa, 
•    opravljene ure v času nadurnega dela, 
•    neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila, 
•    neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov z oznako vrste nadomestila, 
•    neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo plače, 
•    število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem, oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako vrste statusa.
Evidenca delovnega časa se za posameznega delavca prične voditi z dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Hrani se trajno.

 

Nadurno delo

Nadurno delo je delo preko polnega delovnega časa. Delavec ga je, na zahtevo delodajalca, dolžan opravljati samo v zakonsko določenih primerih, če:
•    gre za izjemoma povečan obseg dela,
•    je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi,
•    je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela,
•    je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa,
•    gre za druge izjemne, nujne in nepredvidene primere, določene z zakonom ali pogodbo na ravni dejavnosti.
Nadurno delo mora biti odrejeno v pisni obliki pred začetkom dela (izjemoma tudi ustno) in lahko traja največ 8 ur na teden, 20 ur na mesec in 170 ur na leto. Te omejitve se lahko upoštevajo kot povprečne omejitve v obdobju, ki ne sme biti daljše od 6 mesecev. Če delavec soglaša nadurno delo lahko traja do 230 ur na leto, a mora delodajalec pisno soglasje pridobiti za vsako delo, ki presega omejitev 170 ur, posebej.

 

Nočno delo

Za nočno delo se šteje delo med 23. in 6. uro naslednjega dne. Če je določeno izmensko delo in tudi nočna delovna izmena, se za nočno delo šteje 8 nepretrganih ur v času med 22. in 7. uro naslednjega dne.
Delavec, ki dela ponoči vsaj 3 ure svojega dnevnega delovnega časa oziroma ponoči dela več kot tretjino  polnega letnega delovnega časa ima pravico do daljšega dopusta, ustrezne prehrane med delom in strokovnega vodstva delovnega oziroma poslovnega procesa. Delavec brez pisnega soglasja v nočni izmeni ne sme delati dlje kot en teden. Delovni čas nočnega delavca v obdobju 4 mesecev ne sme trajati povprečno več kot 8 ur na dan.

 

Odmor in počitek

Odmor

Delavec, ki dela polni delovni čas, ima med delom pravico do odmora, ki traja 30 minut. Odmor pripada tudi delavcu, ki dela s krajšim delovnim časom od polnega (vendar najmanj 4 ure na dan), sorazmerno s časom prebitim na delu. 
Čas odmora se všteva v delovni čas.

Počitek

Delavcu v obdobju 24 ur pripada počitek, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur. Če je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen mora počitek v obdobju 24 ur trajati najmanj 11 ur.
Delavcu v obdobju sedmih zaporednih dni pripada tudi tedenski počitek, ki traja najmanj 24 ur.