http://viagranewonlineproduct.com/

Pravo-in-kadri


t: +386 (0) 31 337 392

e: info@eudace.eu

KOLEKTIVNA POGODBA

Kolektivna pogodba podrobneje ureja pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Kolektivna pogodba je pogodba, ki jo sklenejo sindikati/združenja sindikatov in delodajalci/združenja delodajalcev. Kolektivna pogodba ne sme biti v nasprotju z zakonom – delavcem lahko podeli samo več pravic kot jih daje zakon. Kolektivna pogodba mora biti v pisni obliki, treba pa jo je tudi objaviti.

Kolektivna pogodba je svoboden izraz volje, saj velja načelo prostovoljnega kolektivnega pogajanja.

Kolektivna pogodba vsebuje obligacijski in normativni del. V obligacijskem delu ureja pravice in obveznosti strank, ki so jo sklenile, ter morebitne načine mirnega reševanja kolektivnih sporov. V normativnem delu pa so lahko vsebovane določbe:
•    s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, med trajanjem delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi,
•    plačilo za delo, drugi prejemki in povračila v zvezi z delom,
•    varnost in zdravje pri delu,
•    druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerij med delavci in delodajalci,
•    zagotavljanje pogojev za delovanje sindikata pri delodajalcu.

Določbe kolektivne pogodbe obvezno učinkujejo – pravic določenih v pogodbi o zaposlitvi ni mogoče določiti v nasprotju s kolektivno pogodbo. Kadar je pogodba o zaposlitvi v nasprotju s kolektivno pogodbo, se uporabijo določila kolektivne pogodbe.

Kolektivna pogodba preneha veljati s potekom časa, kadar je sklenjena za določen čas, s sporazumom obeh strank ali z odpovedjo. Primere in pogoje za odpoved, ter odpovedni rok stranki določita v pogodbi. Nova kolektivna pogodba nadomesti staro, tudi če je manj ugodna, a se v tem primeru delavcu ohranijo pravice, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena na podlagi stare kolektivne pogodbe.

Reševanje kolektivnih delovnih sporov

Interesni spor

Interesni spor nastane kadar se stranki ne moreta sporazumeti o posameznih vprašanjih glede sklenitve, dopolnitve ali spremembe kolektivne pogodbe.

Interesne spore se rešuje s posredovanjem strokovnjaka, ki ga imenuje minister pristojen za delo. Če spor še vedno ni rešen, ali soglasje strank glede reševanja spora ni bilo doseženo, se stranki lahko sporazumeta o reševanju spora z arbitražo.

Spor o pravicah

O sporu o pravicah govorimo kadar se stranki ne strinjata z načinom izvajanja določb veljavne kolektivne pogodbe ali pa ena od strank ugotavlja njeno kršitev.

Postopek za reševanje spora morata stranki začeti s pogajanji, če pa to ni mogoče, lahko vsaka od strank predlaga naj v sporu posreduje strokovnjak, ki ga imenuje minister za delo. Če tudi na ta način spora ni mogoče rešiti, se stranki lahko sporazumeta o reševanju spora pred arbitražo.


Pogosta vprašanja v zvezi s kolektivno pogodbo in praksa sodišč:

Ali kolektivna pogodba lahko retroaktivno ureja pravna razmerja?

Dogovor (ki ima naravo kolektivne pogodbe) lahko posega v pravna razmerja, nastala pred njegovo uveljavitvijo, kolikor so za pravno urejanje (spreminjanje) še dosegljiva, ker so pravno obstoječa (veljavna), pa je o njih treba še odločiti oziroma še niso v celoti zaključena.

Vir: Sodba VIII Ips 194/2013

 

Ali kolektivna pogodba lahko določa več pravic izključno za člane sindikata?

Podjetniška kolektivna pogodba sicer lahko določa širši obseg pravic kot zakon, vendar pri tem ne sme diskriminirati delavcev (na primer glede na članstvo v sindikatu). Diskriminatorna je določba o dodatnem dnevu letnega dopusta za člane sindikata (saj članstvo v sindikatu ne pomeni fizične ali psihične obremenitve, ki bi opravičevala več dni dopusta)

Vir: VDSS sodba Pdp 499/2011

 

Reprezentativni sindikati sklepajo kolektivne pogodbe s splošno veljavnostjo (7. člen ZRSin), kar v povezavi z določbo 11. člena ZKolP o osebni veljavnosti takih kolektivnih pogodb pomeni, da se tudi reprezentativni sindikat na ravni posameznega delodajalca (organizacije, podjetja, gospodarske družbe) pogaja o (dodatnih) pravicah „v imenu“ vseh delavcev pri delodajalcu. Taka ureditev onemogoča reprezentativnemu sindikatu, da bi priznanje določenih dodatnih pravic vezal izključno na članstvo v sindikatu. Ne zato, ker bi šlo za (prepovedano) diskriminacijo na podlagi (ne)članstva v sindikatu, temveč zato, ker bi s tem zožili obseg dogovorjenih pravic le na člane sindikata, čeprav bi kolektivna pogodba morala veljati za vse delavce enako.

Vir: Sodba VIII Ips 24/2012

 

Kakšen je postopek sklepanja kolektivne pogodbe kadar je pri delodajalcu več reprezentativnih sindikatov?

ZKolP v primerih, v katerih je pri posameznem delodajalcu več reprezentativnih sindikatov (ki pokrivajo različne interese znotraj delodajalčeve organizacije), ne predvideva posebnega kvoruma za veljavnost kolektivne pogodbe. Zadostuje, da z delodajalcem kolektivno pogodbo sklene en reprezentativen sindikat.

Vir: Sodba VIII Ips 247/2012

 

Določbe 6. člena ZKolP ni mogoče razlagati tako, da bi bila kolektivna pogodba neveljavna, če bi jo npr. podpisal le en sindikat, čeprav sta se o sklenitvi pogodbe pogajala dva in se je drug sindikat premislil in po končanih pogajanjih pogodbe ni podpisal, kakor se je zgodilo tudi v tem primeru. Okoliščina, da je na strani delojemalcev izpodbijani aneks h kolektivni pogodbi podpisal le drugi nasprotni udeleženec, ne vpliva na veljavnost tega aneksa. Ta aneks velja med strankama, ki sta ga podpisali, zaradi pravil o osebni veljavnosti kolektivnih pogodb pa velja tudi za vse zaposlene pri prvem nasprotnem udeležencu.

Vir: VDSS sodba X Pdp 471/2012

 

Ali vprašanje zagotavljanja pogojev za sindikalno delo predstavlja materijo kolektivne pogodbe?

Vprašanje zagotavljanja pogojev za sindikalno delo je materija kolektivne pogodbe. Tudi če je to vprašanje urejeno v pogodbi, ki ni tako poimenovana, ima taka pogodba pravno naravo kolektivne pogodbe. Sporazum, sklenjen med sindikatom in delodajalcem, ki ureja pravice, ki jih (vsakokratnemu) sindikalnemu zaupniku zagotavlja delodajalec, je torej kolektivna pogodba, zato se tudi glede njegove odpovedi uporabljajo določbe Zakona o kolektivnih pogodbah.

Vir: Sodba in sklep VIII Ips 26/2013