http://viagranewonlineproduct.com/

Pravo-in-kadri


t: +386 (0) 31 337 392

e: info@eudace.eu

ZAPOSLOVANJE

Zaposlovanje novih kadrov s seboj prinese številne korake, ki jih moramo opraviti, če želimo, da vse poteka brez zapletov. Najprej moramo poskrbeti za pravilno objavo novega prostega delovnega mesta oz. razpis delovnega mesta. Sledi izbor kandidatov, primernih za razgovor, z njimi je potrebno opraviti razgovor in izbrati kandidata, ki je za delovno mesto najprimernejši. Z izbranim kandidatom je treba skleniti pogodbo o zaposlitvi, ter ga prijaviti v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (M3 obrazec). Delovnopravna zakonodaja pa nam ponuja številne druge možnosti prilagoditev delovnega razmerja konkretnim potrebam in željam. Med najbolj pogostimi instituti, ki se uporabljajo v praksi, so pogodba za določen čas, poskusno delo in pripravništvo. Poznamo tudi volontersko pripravništvo.

Pri zaposlovanju moramo posebno pozornost nameniti posebnim klavzulam in dogovorom kot so konkurenčna klavzula, dopolnilno delo, ipd.

Pri določanju višine plače, ki jo bo delavec prejemal izhaja delodajalec iz sistema plač ali kolektivne pogodbe, ki zavezuje delodajalca, upoštevati pa mora tudi različne dodatke, kot je npr. dodatek na delovno dobo.


Kaj je naša storitev:

V podjetjih in drugih organizacijah izvajamo naslednje storitve v zvezi z zaposlovanjem:

  1. objava delovnega mesta,
  2. oprava razgovorov-intervjujev s kandidati in izbor primernih kandidatov,
  3. priprava pogodbe o zaposlitvi skladno s potrebami naročnika, sistemizacijo delovnih mest, ZDR in kolektivno pogodbo,
  4. priprava izjav glede varovanja poslovnih skrivnosti, uporabi službenega računalnika, varstva osebnih podatkov.
  5. prijava zaposlenega v pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
  6. urejanje zdravniškega pregleda in izobraževanja iz varstva pri delu.

Kdo sodeluje pri izvedbi storitve:

V proces zaposlovanja vključujemo izkušene strokovnjake z naslednjih področij: Univerzitetni diplomiran pravnik in strokovnjak s področja kadrovskega menedžmenta


Pojmi in pravne norme v zvezi z zaposlovanjem

Delovno razmerje

Zakon o delovnih razmerjih delovno razmerje opredeljuje kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Osnovna plača

Osnovna plača se določi glede na zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Predstavlja fiksni del plače. Osnovna plača mora biti določena v pogodbi o zaposlitvi. Delovna uspešnost pa se določi upoštevajoč gospodarnost, kvaliteto in obseg opravljanja dela.

Dodatki

Za delo v posebnih pogojih se delavcu določijo tudi dodatki. Zakon izrecno določa dodatke za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo in delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Višina teh dodatkov in ostali dodatki pa se določijo s kolektivno pogodbo.

Delavcu pripada tudi dodatek na delovno dobo. Višina dodatka na delovno dobo se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.

Nadomestilo plače

Delodajalec mora delavcu izplačati nadomestilo plače v naslednjih primerih:
•    izraba letnega dopusta,
•    plačana odsotnosti zaradi osebnih okoliščin,
•    izobraževanje,
•    prazniki in dela prosti dnevi, določeni z zakonom,
•    če delavec ne dela zaradi razlogov na strani delodajalca,
•    bolniška odsotnost delavca (do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost, a največ 120 delovnih dni v koledarskem letu, omejitev 120 dni ne velja kadar gre za poklicno bolezen ali poškodbo pri delu),
•    v primeru višje sile, je delavec upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil upravičen, vendar ne manj kot 70% minimalne plače.

Višina nadomestila plače

Delavcu pripada nadomestilo v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi.

Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

V primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, višina nadomestila znaša 80% plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.

Objava prostega delovnega mesta

Javna objava prostega delovnega mesta je nujna za vsako prosto delovno mesto, razen če je izjema določena z zakonom. Vsebovati mora pogoje za opravljanje dela in rok za prijavo na razpis za delovno mesto, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Tudi objava, izvedena s strani zavoda za zaposlovanje, se šteje za javno objavo, ki je v skladu z zakonom. Če želimo, da za javno objavo poskrbi zavod za zaposlovanje, to uredimo z obrazcem PDM-1.

Delavci, ki so pri delodajalcu zaposleni za določen čas, s krajšim delovnim časom in t.i. agencijski delavci, morajo biti o prostem delovnem mestu pravočasno obveščeni na pri delodajalcu običajen način, če gre za zaposlovanje za nedoločen čas.

Izjeme od obveznosti objave

Zakon o delovnih razmerjih določa naslednje izjeme od obveznosti objave prostega delovnega mesta:
•    sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem zaradi spremenjenih okoliščin,
•    obveznosti delodajalca iz naslova štipendiranja,
•    zaposlitev invalida po zakonu, ki ureja zaposlovanje invalidov,
•    zaposlitev za določen čas, ki po svoji naravi traja največ tri mesece v koledarskem letu ali zaposlitev za določen čas za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
•    zaposlitev za nedoločen čas osebe, ki je pri delodajalcu opravljala pripravništvo, oziroma ki je bila pri delodajalcu zaposlena za določen čas (razen v primeru zaposlitve za določen čas kadar nihče od kandidatov ni izpolnjeval pogojev za opravljanje dela in v primeru zaposlitve za določen čas za nadomeščanje začasno odsotnega delavca),
•    zaposlitev zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,
•    zaposlitev s polnim delovnim časom osebe, ki je bila pri delodajalcu zaposlena s krajšim delovnim časom,
•    zaposlitev družbenikov v pravni osebi,
•    zaposlitev družinskih članov delodajalca, ki je fizična oseba,

•    zaposlitev voljenih in imenovanih funkcionarjev oziroma drugih delavcev, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,
•    poslovodne osebe, prokuriste in vodilne delavce (delavce, ki vodijo poslovno področje ali organizacijsko enoto in imajo pooblastilo za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve),
•    druge primere, določene z zakonom.

Napotitev na preventivni zdravstveni pregled

V skladu z zakonom o varnosti in zdravju pri delu, je delodajalec dolžan vsakega delavca napotiti na preventivni zdravstveni pregled.

Preventivni zdravstveni pregledi so: predhodni preventivni zdravstveni pregled, usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregled in drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregledi.

Delavca se pred nastopom dela na zdravstveni pregled napoti s posebno napotnico za predhodni preventivni zdravstveni pregled.

Prijava v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje

Z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi je delavca potrebno prijaviti v obvezno zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Delodajalec to lahko stori na različne načine: preko spletnega portala, po pošti ali pa neposredno pri ZZZS. Prijave in spremembe se vlagajo na predpisanih obrazcih.

Obrazec M1

Obrazec M1 se uporablja za prijavo podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanju za primer brezposelnosti.

Obrazec M3

Obrazec M3 se uporablja za spremembo podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanju za primer brezposelnosti.

Obrazec M-DČ

Obrazec M-DČ se uporablja za prijavo podatkov o zdravstvenem zavarovanju družinskih članov.

Poskusno delo

Za poskusno delo se morata delavec in delodajalec dogovoriti v pogodbi o zaposlitvi. Poskusno delo lahko traja največ 6 mesecev in se lahko podaljša v primeru začasne odsotnosti z dela. Če v tem času delodajalec ugotovi, da delo ni uspešno opravljeno, delavcu lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi. V tem primeru je delavec upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe iz poslovnih razlogov.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas

Pogodba o zaposlitvi za določen čas predstavlja izjemo, zato se lahko sklepa samo v zakonsko določenih pogojih. Sklene se za omejen čas, ki je potreben, da se delo opravi. Sklepanje ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši od dveh let, ni dovoljeno (če ni z zakonom drugače določeno).

Kadar je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, ali pa če delavec na delovnem mestu ostane tudi po preteku časa, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo za nedoločen čas.

Pripravništvo

Pripravništvo je namenjeno usposabljanju delavca za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju. Pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik lahko sklene kandidat, če je tako določeno z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Pripravništvo lahko traja največ eno leto, lahko pa se podaljša za največ 6 mesecev, če pripravnik dela s krajšim delovnim časom ali pa je bil opravičeno odsoten z dela več kor 20 delovnih dni (razen za čas letnega dopusta).

Delodajalec mora pripravniku zagotoviti usposabljanje za samostojno opravljanje dela in mu ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi (razen če so podani razlogi za izredno odpoved, v primeru postopka prenehanja delodajalca ali prisilne poravnave).

Ob koncu pripravništva mora pripravnik opraviti izpit.

Volontersko pripravništvo

Če je določeno s posebnim zakonom, se pripravništvo lahko opravlja, ne da bi delavec in delodajalec sklenila pogodbo o zaposlitvi – volontersko pripravništvo. Pogodba o volonterskem pripravništvu mora biti sklenjena v pisni obliki. Tudi v tem primeru pa je treba upoštevati zakonske omejitve glede trajanja in izvajanja pripravništva, omejenosti delovnega časa, odmorov in počitkov, povračilu stroškov in odškodninske odgovornosti. Zagotavljati pa je treba tudi varnost in zdravje pri delu v skladu z zakonom.

Dopolnilno delo

Delavec, ki je pri delodajalcu zaposlen za polni delovni čas, lahko izjemoma sklene pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom pri drugem delodajalcu (dopolnilno delo). To je dopustno samo v primeru, da gre za opravljanje deficitarnih poklicev po podatkih zavoda RS za zaposlovanje, ali pa za opravljanje vzgojno izobraževalnih, kulturno-umetniških in raziskovalnih del.

Delovni čas v primeru dopolnilnega dela, ki ga dopušča zakon, ne sme biti daljši od osmih ur na teden.


Pogosta vprašanja v zvezi z zaposlovanjem in praksa sodišč

 

Ali je dovoljeno enostransko znižanje plače?

Plača, ki je bila med strankama dogovorjena,se lahko zniža le ob soglasju volj obeh strank.

Vir: VDSS sodba Pdp 1371/2014

 

Ali mora biti osnovna plača določena najmanj v višini minimalne plače?

Pravne podlage za to, da bi morala biti osnovna plača določena najmanj v višini minimalne plače, in da bi se na tako določeno osnovno plačo obračunavali vsi dodatki, ni. Dodatki zaradi posebnih pogojev dela se obračunavajo od osnovne plače in ne od minimalne plače. Minimalna plača je le korektiv, ki zagotavlja socialno varnost delavca in njegove družine. Končni mesečni znesek, ki ga delavec prejme za delo, opravljeno v polnem delovnem času in ki zajema osnovno plačo z vsemi dodatki, ne sme biti nižji od z zakonom določene minimalne plače. V minimalno plačo so vključeni vsi dodatki (za izmensko in nočno delo, delovno dobo ipd.), razen dodatka za nadurno delo, ki je vezan na delo preko polnega delovnega časa in že po jezikovni razlagi ni vključen v minimalno plačo, ki je plača za polni delovni čas.

Vir: VDSS sodba Pdp 877/2012

 

Ali se je možno dogovoriti za višjo plačo kot jo določa kolektivna pogodba?

Delodajalec v zasebnem sektorju se lahko z delavcem dogovori za višjo plačo, kot jo za posamezni tarifni razred določa panožna kolektivna pogodba. Tak dogovor je lahko sklenjen v pisni obliki (v pogodbi o zaposlitvi) ali ustno. Če je ustni dogovor o višji plači dokazan, mora delodajalec delavcu dogovorjeno plačo izplačevati in je ne sme enostransko znižati.

Vir: VDSS sodba Pdp 219/2011

 

Ali je mogoče dodatek za delovno dobo, ki je določen v kolektivni pogodbi, izključiti s pogodbo o zaposlitvi?

Stranki pogodbe o zaposlitvi se ne moreta veljavno dogovoriti, da delavcu dodatek za delovno dobo, določen v kolektivni pogodbi ne pripada ali pa, da mu ta pripada v nižjem znesku, kot je določeno v kolektivni pogodbi.

Vir: Sklep VIII Ips 10/2013

 

Ali se dodatek za nočno izmeno in dodatek za nočno delo izključujeta?

Dodatek za nočno izmeno in dodatek za nočno delo se ne izključujeta, tako da je treba delavcu, ki dela v nočni izmeni, k plači obračunati oba dodatka.

Vir: VDSS sodba Pdp 1314/2010

 

Ali je delavec upravičen do nadomestila plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja?

Delavec je za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja upravičen do plačila plače oziroma nadomestila plače, kot je le-to opredeljeno v ZDR, to je v višini delavčeve povprečne plače v zadnjih treh mesecih njegovega dela pri delodajalcu za poln delovni čas. Seveda se v tem primeru v višino tako določenega nadomestila plače vštevajo tudi dohodki delavca iz naslova prejemanja nadomestila za čas brezposelnosti in dohodki iz naslova zaposlitve pri drugih delodajalcih v tem obdobju. Gre za izhodišče, da delavec zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in dokler posledice takega nezakonitega stanja trajajo, na svojih rednih dohodkih ne sme biti oškodovan.

Vir: Sodba VIII Ips 73/2014

 

Ali je delavec upravičen do nadomestila plače zaradi bolniške odsotnosti, kadar v tem času dejansko dela?

Nadomestilo plače za čas bolniške odsotnosti se obračuna in plača zgolj v primeru, če je delavec zaradi bolniškega staleža dejansko odsoten z dela. Če je delavec na delu prisoten in delo opravlja, mu je delodajalec dolžan obračunati in izplačati plačo. Ker je tožnik v spornem obdobju, kljub odobrenemu bolniškemu staležu, ves čas delal, je bil za ta čas (ko je delal) upravičen do plače in ne do nadomestila plače za čas bolniške odsotnosti.

Vir: VDSS sodba Pdp 444/2014

 

Ali je delavec upravičen do nadomestila plače za čas, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca?

Kadar je razlog, da delavec v določenem obdobju ne dela, izključno na stani delodajalca, ki mu ne zagotavlja dela oziroma ga pošlje na čakanje, je delavec upravičen do nadomestila plače in tudi do vseh ostalih denarnih pravic, ki izvirajo iz delovnega razmerja (na primer: regres za letni dopust).

Vir: VDSS sodba Pdp 112/2011

 

Ali je delavec upravičen do nadomestila plače po ZDR, če v času čakanja na delo prejema nadomestilo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju?

Če delavec pridobi pravico do nadomestila za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delovnem mestu po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ni upravičen do nadomestila po ZDR.

Vir: VDSS sodba Pdp 752/2012

 

Kateri del plače mora delodajalec upoštevati pri odmeri nadomestila za čas letnega dopusta, bolniškega staleža in praznikov?

Glede na določbe ZDR (ki določa, da v primeru, če s tem ali drugim zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanim predpisom ni določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti) delodajalec nima pravne podlage za to, da kot osnovo za nadomestilo plače za izračun višine nadomestila za čas letnega dopusta, praznikov in bolniškega staleža upošteva le osnovno plačo. Zato je del plače iz naslova uspešnosti (oziroma povečanja urne postavke) potrebno upoštevati tudi pri določitvi osnove za odmero nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta, praznikov in bolniškega staleža.

Vir: VDSS sodba Pdp 1074/2013

 

Katero sodišče je pristojno za spore, ki se tičejo povrnitve izplačanih nadomestil za čas zadržanosti od dela delavcem s strani ZZZS?

Spori, v katerih delodajalci od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zahtevajo povrnitev izplačanih nadomestil za čas zadržanosti od dela delavcem, se presojajo po posebnih določbah ZPP o gospodarskih sporih. Za presojo teh sporov socialno sodišče ni stvarno pristojno.

Vir: VDSS sklep Psp 10/2011

 

Ali je možno vložiti tožbo na ponovitev izbirnega postopka zaradi domnevne diskriminacije?

V izbirnem postopku delodajalec sam izbere kandidata, neizbrani kandidati pa ne smejo biti podvrženi diskriminaciji. Ker ZDR neizbranemu kandidatu ne daje drugačnega varstva kot vložitev tožbe za odškodnino zaradi diskriminacije, bo tožba v delu, kjer tožnik zahteva ponovitev izbirnega postopka, zavžena.

Vir: VDSS sodba in sklep Pdp 896/2013

 

Ali lahko delodajalec že pred potekom poskusnega dela ugotovi, da le to ni bilo uspešno?

Trajanje poskusnega dela je omejeno in vezano na čas dejanskega opravljanja dela. Ni pa mogoče navedenih določb razlagati tako, da ni mogoče že pred potekom poskusnega dela ugotoviti, da to ni bilo uspešno.

Vir: VDSS sodba Pdp 98/2013

 

Ali je delavec vezan s konkurenčno klavzulo v primeru, da mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela?

ZDR-1 v drugem odstavku 40. člena določa, da se konkurenčna klavzula lahko dogovori najdlje za obdobje 2 let po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in le za primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama, zaradi redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga, ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca. Med temi primeri prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni redne odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, zato v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga delavca ne veže konkurenčna klavzula in zato ni upravičen do denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule.

Vir: VDSS sodba Pdp 1576/2014

 

Ali poskusno delo predstavlja zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas?

Ker poskusno delo v ZDR ni navedeno med razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je tako nadomeščanje dogovora o poskusnem delu s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas nezakonito.

Vir: Sodba VIII Ips 18/2012

 

Ali mora delavec v primeru spremembe delodajalca ponovno opraviti poskusno delo?

V primeru spremembe delodajalca delavec ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar je nezakonita odločitev, da mora še enkrat opravljati poskusno delo.

Vir: VDSS sodba Pdp 1415/2010

 

Ali za zakonitost pogodbe o zaposlitvi za določen čas zadošča, da je njeno trajanje v okviru zakona, čeprav zakoniti razlog za sklenitev ni podan?

Če je sklepanje pogodb(e) o zaposlitvi za določen čas v okviru predpisanih časovnih omejitev iz ZDR, to še ni dovolj za njeno (njihovo) zakonitost, temveč mora biti za vsako pogodbo o zaposlitvi za določen čas podan tudi zakoniti objektiven razlog. Če takšnega razloga ni, se ne glede na dejstvo, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v okviru časovno dopustnih omejitev, šteje, da je pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom, tako da pride do transformacije v delovno razmerje za nedoločen čas.

Vir: Sodba VIII Ips 419/2008

 

Ali mora biti razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas zapisan v pogodbi?

Razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas mora biti podan ob sklenitvi take pogodbe. Če je razlog takrat podan, ni ovire, da ne bi bil tudi zapisan v pogodbi, ki mora biti izrecno pisna in vsebovati tudi čas trajanja.

Vir: Sodba VIII Ips 471/2006

 

Ali zadošča, da je delavec ustno obveščen o razlogu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas?

Ne zadostuje, če delodajalec delavca le ustno obvesti o razlogu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Ni zakonito, če v pogodbi o zaposlitvi za določen čas ni naveden razlog, zaradi katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi za določen čas, saj ni mogoče preveriti, ali je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena v nasprotju z zakonom. Zato se v tem primeru šteje, da je skenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. 

Vir: VDS sodba Pdp 415/2005

 

Ali negotovost glede bodočega poslovanja predstavlja zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas?

Zakoniti razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas mora obstajati ob njeni sklenitvi, predstavlja pa okoliščino, zaradi katere se pri delodajalcu pokaže začasna potreba po določenem delavcu. Negotova prihodnost glede poslovanja delodajalca, ki je vezano na naročila poslovnih partnerjev, ni utemeljen zakonski razlog iz ZDR, saj zakon delodajalcem ne dopušča sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi bojazni, da se bo morda v prihodnosti obsega dela zmanjšal. 

Vir: VDS sodba Pdp 1108/2006

 

Dejstvo, da se je potreba po delu pri toženi stranki spreminjala iz meseca v mesec, ne predstavlja zakonitega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Vir: VDSS sodba Pdp 1129/2010

 

Kdaj pride do transformacije delovnega razmerja za določen čas v razmerje za nedoločen čas?

Ko delavec na delu pri delodajalcu ostane tudi po preteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, se v skladu z ZDR šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas

Vir: VDS sodba Pdp 903/2004

 

Na delodajalcu je dokazno breme o obstoju zakonitega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Če delovno razmerje že od vsega začetka ni zakonito sklenjeno za določen čas ali če do tega pride pri eni od vmesnih pogodb o zaposlitvi za določen čas, se šteje, da je delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas.

Vir: VDSS sklep Pdp 1040/2012

 

Če se na istem delovnem mestu sklepa pogodba o zaposlitvi za določen čas vsako leto iz istih potreb, ni mogoče šteti, da je potreba po tem delu začasna, ampak je trajna. Za takšen primer pa pogodba o zaposlitvi za določen čas ni zakonita in se šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

Vir: VDSS sodba Pdp 634/2008

 

Delavcu ni mogoče nuditi pravnega varstva, če z zvijačo doseže, da dela po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas (tako da ne podpiše nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas), in s tem nastopijo posledice zaradi nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas. 

Vir: VDS sklep Pdp 483/2004

 

Katera pravna sredstva so na voljo v primeru, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena nezakonito?

Če delavec za kršitev pravice (da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom) zve še v času trajanja delovnega razmerja, lahko uveljavlja preoblikovanje v delovno razmerje za nedoločen čas. Ne (še) kot sodno varstvo zaradi nezakonitega prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, temveč kot zahtevek za ugotovitev sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

Vir: Sodba VIII Ips 171/2011

 

Če delavec uveljavlja transformacijo delovnega razmerja, ker meni, da je bila pogodba za določen čas sklenjena nezakonito oz., da mu je delovno razmerje za določen čas prenehalo nezakonito, se šteje, da je najkasneje z dnem prenehanja delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi za določen čas zvedel za kršitev svoje pravice. Zato s tem dnem začne teči 30-dnevni rok za uveljavljanje sodnega varstva. 

Vir: VDS sklep Pdp 808/2006